Splošna Zoologija

-rast in razvoj

-potreba po energiji in snoveh

-celična zgradba

-autoregulacijski in homeostatski sistemi

-razmnoževanje

-odzivi na dražljaje

-evolucijska kontinuiteta in prilagajanje

Skupina enako diferenciranih, organiziranih celic, ki delujejo usklajeno ter imajo enako funkcijo in zgradbo. Poznamo:

1) epitelno tkivo (krovni, žlezni in čutilni)

2) tkiva z bogato medceličnino (veziva, skelet, kri, limfa),

3) mišično tkivo (sposobnost krčenja, premikanje

4) živčno tkivo (sposobnost sprejemanja in prevanja dražljajev)

Organi so del telesa specifične oblike ali zgradbe iz enega ali več tkiv (enostavni iz enega tkiva, sestavljeni iz več vendar je eno glavno)

Organski sistemi so:

1) krovni sist. Ali integument

2) podporni s. Ali sklet

3) mišični s. Ali muskulatura

4) živčni s. Ali živčevje

5) čutilni s. Ali receptorni

6) dihalni s. Ali respiracijski

7) obtocilni s. Ali cirkulacijski

8) prebavni s. ali digestivni

9) izločala s. ali ekskrekcijski

10) hormonski s. ali endokrini

1) vrste so spremenljive

2) poreklo vseh organizmov je iz skupnega prednika

3) postopnost sprememb

4) speciacija skozi populacije

5) naravna selekcija

Pogosto rezultat izolacije populacij v drugačnih okoljih, ki blokira pretok genov. Fiksacija novih prilagoditev preko genetskega drifta in naravne selekcije. Nastanejo homologni organi. Akumulacija razlik lahko vodi do nastanka nove vrste.

Evolucijsko različni organizmi pod vplivom istih/podobnih ekoloških ali fizičnih dejavnikov neodvisno razvijajo podobne biološke strukture. Nastanejo analogni organi, ki imajo isto funkcijo ampak drugačno evolucijsko poreklo.

Vrsta je tip organizma, variabilnost pa odstopanje od tipa

Vrsta je skupina naravnih populacij, ki se med seboj dejansko ali potencialno lahko razmnožujejo in so reproduktivno izolirane od drugih takih skupin.

Problem: vrste, ki se razmnožujejo nespolno, saj ne ustvarjajo populacij ampak klone

Vrsta je najmanjša prepoznana skupina osebkov, ki izhajajo iz istega prednika.

Vrsta je edinstvena razvojna linija, izhajajoča iz prednikov, katerih identiteto ohranja in po kateri se razlikuje od podobnih razvojnih linij

Ne obstajajo očitne razlike v morfologiji, razlike so v fiziologiji, ekologiji, obnašanju, genetiki. Torej zavzemajo različne ekološke niše. Ne pride do hibridizacije

Alopatrične so prostorsko ločene, simpatrične se območja razširjenosti/areali prekrivajo

Avtohtone: vrste ki izhajajo iz geografskega območja kjer živijo tudi danes

Alohtone: prihajajo v določene ekosisteme iz drugih geografskih območij, najpogosteje pod vplivom človeka, lahko postanejo invazivne

Nastane, ko se v populaciji nakopiči dovolj razlik po katerih se tista populacija razlikuje od drugih populacij iste vrste (nastane geo bariera).

Skupina fenotipsko podobnih populacij ene vrste, ki zasedajo del areala, a se taksonomsko razlikujejo od drugih populacij te vrste. Postopno lahko nastane nova vrsta.

Skupek osebkov iste vrste, običajno tudi skupnega porekla in se lahko med seboj razmnožujejo. Realna enota v kateri obstajajo vrste (znotraj areala so vrste razdeljene v populacije z izjemo lokalnih endemitov). Je osnovna enota evolucijskih procesov.

Kraljestvo (regnum)

Deblo (philum)

Razred (classis)

Red (ordo)

Družina (familia)

Rod (genus)

Vrsta (species)

Prave bakterije in cianobakterije/modrozelene alge. So heterotrofne (saprofitske in parazitske) ali avtotrofne (fotosintetske in kemosintetske). Pojavljajo se v treh osnovnih oblikah: koki, bacili, spirili

V anaerobnih habitatih v ekstremnih pogojih. So termofilne (visoke temperature), halofilne (visoka slanost), acidofilne (visok pH), metanogene (v prebavi prežvekovalcev)

1) CELULARIZACIJA: sincicijska hipoteza. Živalska celica se poveča in št jeder se pomnoži, nastane večjedrna celica kjer nato nastanejo vmesne celične membrane. Poreklo mnogoceličarjev je iz večceličnih protistov cilijatnega tipa, prvi mnogoceličarji podobni današnjim enostavnim vrtinčarjem

2) KOLONIJSKI NASTANEK: kolonijska hipoteza. Prednik iz kolonijskega protista flagelatnega tipa, celica se deli na več hčerinskih celic, ki se med seboj niso ločile in se povežejo v kolonijo kroglaste oblike (blastejo), zaradi možnosti uvihanja nastane gastreja. Podobni današnjim ožigalkarjem.

3) POLIFILETSKI NASTANEK: polifiletska hipoteza. Nastanek iz različnih skupin praživali - večjedrnih migetalkarjev (ciliata) in kolonijskih bičkarjev (flagelata). Vzporedna evolucija mnogoceličarjev in ker je poreklo skupine iz več prednikov je to polifilija

Razvili so se iz prokariontskega prednika pred 1,6 - 2,1 miljarde let, današnji protisti predstavljajo prve evkarionte. Evolucija prvih evkariontov:

1) povečanje velikosti in kompleksnosti prokariontov

2) uvihanje celične membrane

3) endosimbioza večjih prokariontov z manjšimi fotosintetizirajočimi in aerobno heterotrofnimi prokarionti

1) ASIMETRIČNE ŽIVALI: čez telo ne moremo postaviti ravnine

2) SIMETRIČNE ŽIVALI: čez telo lahko postavimo eno ali več ravnin, ki telo delijo na eno vali več zrcalnih delov (antimer). Poznamo:

Bilateralno simetrijo (1 ravnina, aktivno gibanje, delimo na mediana (levo in desno), transverzalna (sprednji in zadnji del), horizontalna (hrbtni/dorzalni in trebušni/ventralni)),

Biradialno simetrijo (transverzalna in sagitalna ravnina,

Žarkasta ali radialna (več ravnin okoli ene osi simetrije, sesilni način življenja)

Sferična simetrija (več osi in ravnin ki gredo skozi središče, okroglaste)

Polimerno telo, zgrajeno iz večjega števila členov (kolobarji, obročki, segmenti, metamere). Organi in organski sistemi so členjeni in pomnoženi čez longitudinalno os. ¾ vrst, večina mnogočlenarji (bilateralno simetrični). 3 oblike:

1) homonomna metamerija: členjenost opazna na zunanji in notranji zgradbi (členjen razpored notranjih organov). Annelida (kolobarniki)

2) heterpnomna metamerija: s procesom tagmatizacije so posamezni deli preoblikovani in funkcionalno združeniv posamezne telesne dele (regije/tagme). Tagme se razlikujejo po notranji in zunanji zgradbi, oblikuje se glava in možgani (cefalizacija) in koncentracija živčevja. Prvobitna členjenost vidna v obliki telesnih izrastkov. Arthropoda (členonožci)

3) pseudometamerija: lažna členjenost, "členjeno" samo površje telesa, ne lbstaja členjena razporeditev notranjih organov

Pri večceličnem nivoju poznamo dva nivoja členjenosti, diploblastičen in triploblastičen.

1) Diploblastičen: dve zarodni tkivi, EKTODERM & ENDODERM

2) Triploblastični: tri zarodna tkiva, EKTODERM & MEZODERM & ENDODERM

Gastrulacija je proces s katerim nastane gastrom. V tej fazi poteka intenzivna sinteza beljakovin. Celice se diferencirajo in se začnejo intenzivno premeščati. Iz blastule se razvije GASTRULA. Na vegetativnem polu se celice začnejo invaginirati (uvihati) v notranjost – nastaneta 2 zarodni plasti: ENDODERM in EKTODERM. Odprtini, ki nastaja z uvihavanjem, pravimo blastopor.

PROTOSTOMNIA so živali, pri katerih se blastopor razvije v usta. Embrij se cepi spiralno in določeno

DEUTEROSTOMNIA so živali, pri katerih se blastopora razvije v anus, usta se odprejo na nasprotnem polu. Cepitev embrija je radialna in nedoločena

Acelomata: mezoderm zapolni blastulo, telesna votlina ne obstaja. Parenhim je mezodermalnega izvora. Izmenjava snovi je z difuzijo, živali so ploščate.

Pseudocelomata: mezoderm obdaja le eno stran ektoderma. Mezoderm se diferencira v mišice, imajo ostanek blastopora kot sekundarno votlino. Imajo hidroskelet, niso monofiletska skupina.

Celomata: znotraj mezoderma nastane nova votlina (telesna votlina popolnoma obdana z njim), tkiva rastejo in mezoderm obda notranjo stran ektoderma. Votlina je zapolnjena s celomsko tekočino,

Omogoča popolnoma novo strukturo živali. Izločala so produkt mezoderma in omogoča večje živali. Razvije se tudi krvožilni sistem in del okostja ter mišic. Pojav mezoderma omogoča pojav kompleksnejših živali.

Protostomni organizmi: nastane iz razpok v mezodermalnih trakovih, lateralno ob črevesju (SHIZOCELNO, SHIZOCEL)

Deuterostomni organizmi: nastane z zapiranjem mezodermalnih žepkov (ENTEROCELNO, ENTEROCEL)

Povzroča spalno bolezen. Je krvni zajedalec, parazit človeka in domačih živali. Ima dva gostitelja: muho ce-ce (prenašalec, vmesni gostitelj) in človek (glavni gostitelj). Zadnje stanje je spanju podobno stanje.

Imajo ektoplazmo (zunanja plast citoplazme) in endoplazmo (notranja plast citoplazme). Oblika celice se spreminja. Razmnoževabje je nespolno (binarna delitev) in spolno (hologamija). Prehranjujejo se z bakterijami, enoceličnimi algami, drobci snovi, krvjo,... gibajo se s PSEVDOPODIJI (panožice) s pretakanjem citoplazme. Ektoplazma se zgosti, emdoplazma pa je redkejša in se prebije čez njo zaradi pritiska in se formira psevdopodij.

Prehranjevanje: fagocitoza (bički ustvarijo vodni tok in delci vstopijo v spongocel. Mikrovili filtrirajo organske delce in s fagocitozo pridejo v citoplazmo hoanocit del pa s fagocitozo pride do amebocit, ki jih prenašajo

Dihanje: difuzija

Razmnoževanje: nespolno (fragmentacija, brstenje, gemule), spolno (hermafroditi in gonohoristi; ni gonad)

So ploščate celice, ki tvorijo pinakoderm, bazalne pa izločajo snov, ki spužve pritrdi na podlago.

Monofiletska skupina. Organizmi so zgrajeni iz plasti celic podobne orinentacije, ki so med seboj povezane in ležijo na bazalni membrani. Strukturne molekule so kolagen IV, proteoglikani in fibronektini. Celice se integrirajo in formirajo se tkiva. Poteka gastrulacija, ki je pri spužvah ni. Pojavijo se prva tkiva (ektoderm in endoderm).

Teoretični prednik Eumetazoa. Evolucija je potrkla iz ličinke organizma homoskleromorfnega tipa (diploidna po št kromosomov). Ima holopelaški način življenja (prednik iz morja). Disogonija (ličinka je spolno zrela in producira haploidne gamete).

2 ključna evolucijska premika:

1) formiranje epitela (tkiva) - bazalna membrana s kolagenom IV

2) proces invaginacije (uvihanja) - možnost ekstracelularnega prehranjevanja, kar pomeni da se lahko prehranjujejo tudi z večjo hrano

Obstaja živčni sistem z električnimi in kemijskimi sinapsami. Čutilne celice so produkt celic z bički in imajo rudimentalen biček, molekularni receptorji so v membrani bička. Nevroni (celice specializirane za komunikacijo in koordinacijo). Sinapse so povezave med celicami. Monofiletska skupina, skupni prednik je neurogastrea (mali holopelaški organizem ciliatnega tipa, čutilni organ je apikalni ganglij). Ph. Cnidaria, ph. Ctenophora, ph. Bilateralia

Diploblastični eumetazoa. Iz zarodnih tkiv se razvijeta epitela iz ektoderma epiderm, iz endoderma gastroderm. Imajo omigetalčen endoderm, ektoderm in mezenhim ki je želatinasta masa. Pri njih se pojavijo prva tkiva. So radialno simetrične preproste živali z lovkami ki obkrožajo usta na enem telesnem polu. So diploblastični (telesna stena iz endoderma in ektoderma), vmes zdrizasta mezogleja. Imajo notranji prostor za prebavo (gastrovaskularna votlina) ki se konča z usti. Imajo ožigalke. Dve telesni obliki: polip (en konec pritrjen na podlago, drugi z ustno-zadnično odprtino z lovkami, cl. Anthozoa) in meduza (prosto plavajoči, navzdol obrnjene lovke na robu klobuka, usta na ventralni strani, subph. Medusozoa)

Prehranjevanje: Ožigalkarji imajo vrečasto telo, ki je v notranjosti zapolnjeno z gastrovaskularno votlino. Ta je lahko predeljena s septi (koralnjaki) ali pa je enotna (trdoživnjaki). Septe so pokrite z gastrodermom, kjer so gastrodermalno-mišične celice in encimatsko-žlezne celice (izločajo prebavne encime). Mesojedi, prebava ekstracelularna in intercelularna.

Dihanje: difuzija

Izločala: živali s hidrolimfo nimajo

Razmnoževanje: KLOBUČNJAKI (Scyphozoa): izmenjava spolne in nespolne generacije (strobilacija); 2 obliki: polip in meduza. TRDOŽIVNJAKI (Hydrozoa): izmenjava spolne in nespolne generacije (brstenje); 2 obliki: polip in meduza. Polipi so lahko kormijski (osebki imajo različne vloge). KORALNJAKI (Anthozoa): spolna in nespolna generacija, samo polipna oblika.

Opora iz hitina in/ali kalcijevega karbonata. Večina ožigalkarjev ima hidrostatski skelet. Telesu daje oporo mezogleja, ki omogoča upogibanje telesa.

Meduze se premikajo s pomočjo krožnih mišic v mezogleji. Hidrostatska opora mišicam. Klobučnjaki se premikajo le gor in dol

Planktonske morske živali. Triploblastične (ektoderm+endoderm+mezogleja). Biradialno simetrični, apikalni del (oz statociyta ima ravnotežni čutni organ) in oralni del (usta z omigetalčenim žrelom). Imajo 8 meridialno razporejenih plošč ki so nastale z zraščanjem migetalk in imajo dve nitasti lovki z lepljivimi celicami (koloblaste). Imajo mrežasto živčevje, gonade imajo v endodermu. Plavajo naprej in nazaj

1) bilateralna simetrija: cefalizacija in nagib k centralnem živčevju

2) organizacija organskih sistemov

3) ni okončin, kožnomišica, mišična vlakna so v parenhimu

4) prvič se pojavijo izločala (protonefridij-slepo zaprte cevke, ki nastanejo iz cevastih ugreznitev epidermisa. Zgrajeni so iz plamenske in tubularne celice, ki sta med seboj prstasto povezani. Utripanje migetalk v plamenski celici ustvarja podtlak v cevki in tekočina se filtrira skozi odprtinice na stiku plamenske in tubularne celice)

5) organi niso zaščiteni z nestisljivo tekočino in so zato podvrženi vsem mehanskim pritiskom

6) ni kroženja plinov in metabolitov

7) omejitev v velikosti in gibanju

*8) prvič se pojavijo obtočila: odprt in enosmeren prebavni trakt (samo pri nekaterih skupinah)

Razredi: Turbellaria (vrtinčarji), Trematoda (sesači), Cestoda (trakulje)

Bilaterarno simetrični

Integument: enoslojen in omigetalčen (vsaj ventralno), pri parazitskih vrstah je sincicijski.

Mišičje: pod integumentom je kožomišica, mišična vlakna so krožna, vzdolžna in diagonalna. Parenhimske celice so nekontraktilni del mišičnih celic.

Prebavila: zaprt prebavni sistem (APOKRINI ORGANIZEM-ni zadnjične odprtine), usta, farinks in črevo. Prebava delno ekstracelularna, delno intercelularna (fagocitoza). Iztrebljajo skozi farinks. Pri cestoda ni prebavila.

Izločanje in osmoregulacija: protonefridiji, sestavljeni iz plamenske celice in tubularne celice, njihova funkcija je osmoregulacija in izločanje nepotrebnih telesnih produktov

Živčevje: živčna mreža ali parni ganglijo in živčne vrvice

Čutila: čašaste oči (oceli), tipalnice in kemoreceptorji, skoncentrirani na glavi

Prostoživeči; kopenski, sladkovodni, morski.

Prebavilo: prebavila so zaprta – usta oz. farinks uporabljajo tako za sprejem kot izločanje hrane. Analne odprtine ni, zato jih imenujemo aprokte živali. Usta so nameščena na sredini ventralnega dela telesa, sledi žrelo, ki se lahko izviha navzven. S pomočjo izvihljivega žrela se vrtinčarji lahko prisesajo na plen in ga »izsesajo« (ekstracelularna prebava). Delno prebavljena hrana gre nato iz žrela v razvejano črevo. Lahko ekstracelularna ali intercelularna

Razmnoževanje: spolno (hermafroditi, zapleten spolni organ), nespolno (prečna ali vzdolžna delitev (delitev tik za žrelom regeneracija). Ličinka večinoma pri morskih

Obtočila: ni

Izločala: protonefridiji

Živčevje: parni ganglij in živčne vrvice

Čutila: čašaste oči, tipalnicr, kemoreceptorji

Planaria

Paraziti. DIGNEA (več gostiteljev), MONOGNEA (en gostitelj)

Zapleten življenski krog. Prvi gostitelj je mehkužec, zadnji vretenčar.

Posebna zgradba telesa za parazitski način življenja ( žleze za prodiranje v gostitelja in tvorbo cist, organi za pritrjevanje (priseski in kaveljci), visoka reproduktivna sposobnost, slabo razvita čutila in neodermis.

Zapleten spolni organ (hermafroditi-dvospolniki)

Prebavila: zaprt sistem

Izločanje: protonefridiji

Živčevje: živčna mreža ali parni gangliji + živčne vrvice

Vsi paraziti v vretenčarjih. Kompleksen življenski cikel, lahko imajo več gostiteljev. Skoleks (glava) ima mnoge kaveljce in priseske, telo ima proglotide (odrivki)

Prebavila: ni. Neodermis (sincicij) ima mikrotrine (strukture podobne mikrovilom), kar poveča površino za absorbcijo, in je nadomestek z prebavno cev

Izločala: lateralni izločani kanal

Razmnoževanje: hermafroditski spolni aparat

Apomorfija- pridobljena značilnost

Plesiomofrija- prvobitna značilnost

Triploblastične živali, bilatelarno simetrični ali sekundarno asimetrični. Celomata (celom reduciran na votline okoli izločal, srca in gonad). Protostomnični. Skupine: Gastropoda (polži), Bivalvia (školjke), Scaphopoda (slonovi zobčki), Cephalopoda (glavonožci).

Vsi imajo enak gradbeni plan (mehko telo iz glave+noga+visceralna vreča z notranjimi organi ter plašč, ki obdaja telo.

Površina telesa je pokrita z enoslojnim cilindričnim epitelom, ki izloča tanko kutikulo. Pod epitelom so številne žleze, ki izločajo na površje skelet.

Dihanje: vodne vrste s škrgami (ktenidije), kopenske imajo difuzijska pljuča (prekrvavkjen plašč)

Obtočila: odprt razen pri glavonožcih. Hemolimfa vsebuje pigment hemocianin, ki je del hidrostatskega skeleta. Žile niso povezane, hemolimfa se izliva v lakune okoli organov. Srce je arterijsko. Razdeljeno na 1 ventriken in 1 atrij (polži) ali 2 atrija (školjke, glavonožci)

Izločala: en par METANEFRIDIJEV, ki filtrirajo odpadne produkte iz perikarda v plaščevo votlino. Vodne vrste izločajo skozi kožo in škrge, kopenske izločajo sečno kislino)

Živčevje: kompliciran centraliziran živčni sistem. 5-6 parnih ganglijev povezanih z živčnimi vrvicami (cerebralni, bukalni, pleuralni, parientalni, visceralni). Pogosto se povezujejo v možgane

Čutila: imajo tipala in oči ter STATOCIST (ravnotežbi organ). Ob škrgah je OSFRADIJ (kemoreceptor)

Prebava: usta z radulo (strgača - hitinasta nazobčrna tvorba) podbira jo hrustanec, mišice pa jo premikajo naprej in nazaj, z njo strgajo hrano s podlage. Mnogi imajo v želodcu kristalno palčko, ki meša hrano in izloča encime v želodcu. Ekstracelularna in intercelularna.

Razmnoževanje: gonohoristi in hermafroditi. Imajo parne gonade, spermiji pogosto pakirani v spermatofore. Pri najenostavnejših oblikah spermije in jajčeca sprejme metanefridij v plaščevo votlino. Oploditev poteka v plaščevi votlini in okoliški vodi, nrkateri polži in glavonožci imajo notranjo oploditev. Razvoj je skozi ličinko TROHOFORO (prosto plavajoča, prehodno prebavilo), pri bolj razvitih vrstah se razvije v ličinko VELINGER (začenja se proces TORZIJE - zavoj telesa in lupine)

1) fotoreceptorska plast z živčnimi celicami

2) jamica, ki kontrolira smer z intenziteto

3) votlina se zapolni z vodo, več fotpreceptorskih vreč, živčne celice se združijo v optični živec

4) odprtina s posebnim epitelom brez pigmenta se zapre, pride do evolucije leče

5) evolucija irisa, retine, razvoj boljših vidnih živcev

1) sprememba lupine/hišice: višja in konusne oblike, z reducirano aperturo in spiralno zavita. Prvotno planospiralna (bilateralno simetrična, vsi zavoji v isto smer), recentne asimetrične.

2) razvoj glave

3) torzija: drobovnjak se zasuka za 180⁰, verjetno zaradi boljšega pretoka vode čez plaščevo votlino in lažjega skrivanja v hišico. Škrge in anus iz posteriornega v anteriorni del, kar povzroči sekundarno asimetrijo. Živčne vrvice se prekrižajo

Na osnovi prisotnosti in položaja škrg ter odprtin plaščeve votline.

1) PROSOBRANCHIA (predškrgarji): škrge pred srcem. V morju in celinskih vodah. Imajo operkulum

2) OPISTOBRANCHIA (zaškrgarji): plašč in hišica deloma ali popolnoma reducirana, dihajo čez kožo. Hermafroditi z dvospolno žlezo OVITESTIS. Sekundarna detorzija (premik plaščeve votline v desno in nazaj; škrge pomaknjene nazaj za srce)

3) PULMONATA (pljučarji): kopno in celinske vode. Pri kopenskih se škrge reducirajo in vlogo dihal prevzame stena plaščeve votline. Dihajo skozi prekrvavljen plašč. Hermafroditi. Sekundarna detorzija

vodni mehkužci, imajo dvolaputasto lupino, ki pri večini obdaja celotno telo. Imajo povečane omigetalčene škrge (filtratorji-hrana). Noga je ponavadi omigetalčena. Lupina je iz dveh lušin, ki ju veže ligament. Ob vrhu, kjer je začela srasti je sklep ali ključavnica, ki ima ujemajoče zobke. Imajo eno ali dve MIŠICI ZAPIRALKI. Lahko dva tipa, ena školjko hitro zapre, druga vzdržuje loputi zaprti. V nogi sedentarnih vrst se nahaja sluzasta žleza, ki izločasluz, ki se v vodi stisne v dolga žilava vlakna - BISUSNE NITI.

Čutila: največ jih je na robu plašča, imajo tudi čutilni epitel na ustih. Statociste, osfradij, oči.

Obtočila: odprt sistem, srce: 2 atrija + 1 ventrkel

Izločala: metanefridiji

Razmnoževanje: večinoma gonohoristi, nekaj hermafroditov. Imajo parne gonade. Zunanja oploditev. Sladkovodne školjke imajo ličinko GOLOHIDIJO. Oploditev je notranja, zgodnji razvoj je v plaščevi votlini.

Prehranjevanje: Največ polžev je plenilcev, medtem ko je omnivorov razme roma malo (npr. polži pljučarji). Žleze slinavke polža pljučarja izločajo encime za delno razgradnjo hrane. Srednje črevo se prične z mišičastim predželodcem (ima žvečilno vlogo). Hrana gre nato v želodec. Iz srednjega črevesa v želodec vstopata dve žlezi, saj želodec ne tvori nobenih encimov. Srednjemu črevesju sledi zadnje črevo in nato analna odprtina

Dihanje: pri pljučarjih difuzijska pljuča

Izločala: kopenski pljučarji izločajo sečno kislino, metanefridiji

Obtočila: odprt sistem, srce 1 ventrikelj in 1 atrij

Živčevje: centraliziran živčni sistem

Čutila: tipala in oči (kemoreceptor in fotoreceptor?)

Izključno morski, najbolj kompleksni in razviti vretenčarji,

Telo iz glave in trupa z zakrnelo lupino. Glava ima visoko razvite možgane ter velike oči, zgrajene kot pri vretenčarjih. Noga je preobražena v lijak in lovke s priseski namenjeni prehrani. Premikajo se tako, da v mišičasto plaščevo gubo vsrkajo vodo in nato s hitrim krčenjem mišic vodo izstisnejo skozi lijak, potisnejo se nazaj,

Dihanje: škrge

Obtočila: zaprt obtočilni sistem. Srce (2 atrija in en ventrikelj) ter škržno srce (omogoča višji krvni tlak in boljšo cirkulacijo krvi)

Razmnoževanje: gonohoristi. Obstaja tudi spolni dimorfizrm (manjši samci s hektokotiliziranimi kraki). Samice vedno samo eno gonado, funkcionalen je le levi jajcevod. Samci združijo spermije v skupke (spermatofore). Kopulacija s pomočjo hektokotiliziranega kraka (samec vstavi spermatofore v plaščevo votlino samice)

2 podrazreda

1) ŠTIRIŠKRGARJI (Tetrabranchiata) - brodniki

2) DVOŠKRGARJI (Dibranchiata)

* Deseterolovkarji (Decabranchia): sipe inlignji

* Osmerolovkarji (Octobranchia): hobotnice